Zgodovina odraslega skavtstva v Sloveniji

Med obema vojnama

Že v obdobju med obema vojnama so se tudi na naših tleh pojavili odrasli skavti. Po 21. letu se je pot roverjev in stanaric, kot so se takrat imenovali popotniki in popotnice, v mladinskem gibanju zaključila. Odrasli skavti, ki so želeli še naprej vezati svojo življenjsko pot na skavtstvo, so se združevali v klube. Klubi so bili takrat samo v večjih slovenskih mestih (npr. Ljubljana, Celje). Odrasli skavti so se takrat imenovali "old" skavti ali "old" skavtinje ali tudi pobratimi in posestrime.

Gibanje odraslih slovenskih katoliških skavtov

Leta 1988 so imeli starši skavtov sestanek pri sv. Petru v Ljubljani, kjer je deloval študentski duhovnik Milan Knep. Pogovarjali so se o dejavnosti mladih skavtov. Mladi so z veliko mero odločnosti izrazili željo po skupnih srečanjih, izletih in skavtskih dejavnostih. Starši so želeli pomagati svojim otrokom, hkrati pa se tudi družiti med seboj. Živeli so v tihem upanju in pričakovanju, da bodo nekoč tudi oni postali skavti, čeprav v mladosti niso bili deležni skavtske vzgoje.

4. 11. 1990 je bil v Dravljah ustanovni zbor Gibanja odraslih slovenskih katoliških skavtov. Smernice za ustanovitev gibanja je prinesel Jože Kušar, ki se je udeležil letnega zbora odraslih katoliških skavtov Furlanije in Julijske krajine istega leta v Vidmu. Na ustanovnem zboru v Dravljah je bil ustanovljen petčlanski odbor (Jože Kušar, Tone Lesnik, Ivan Pintarič, Janko Černetič, Marija Lovšin in duhovni asistent Rafo Pinosa). V naslednjih dveh letih je odbor organiziral obljube odraslih skavtov v Ljubljani, Kočevskem Rogu in Črni vasi. Obljubilo je okoli 50 staršev.

Ko pa se je članstvo v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov zelo povečalo, vodstvo organizacije pa se sestavljali študentje, ki so bili močno obremenjeni s študijem in vodenjem organizacije, se je pokazala potreba, da vodenje ZSKSS začasno prevzamejo odrasli skavti. S tem je zamrlo delo Gibanja odraslih slovenskih katoliških skavtov.

Prvo srečanje odraslih skavtinj in skavtov - Pomladni veter

Leta 1996 je na pobudo kapucina p. Primoža Kovača nastala skupina odraslih skavtov v Štepanji vasi v Ljubljani. Njeni člani so bili starši nekaterih skavtov iz stega Ljubljana 4. Na obiskih staršev na poletnih taborih, ki so bili tako oblikovani, da so staršem omogočili okusiti skavtsko življenje, je v njih zrasla želja, da bi zajemali iz skavtskega duha.

Ko je do njih prišla novica o obstoju še drugih skupin odraslih skavtov, so se odločili organizirati prvo srečanje odraslih skavtov Slovenije - "Pomladni veter", 4. aprila 1999. Na njem se je zbralo 45 članov skupin odraslih skavtov iz cele Slovenije. Namen srečanja je bil druženje, izmenjava izkušenj in spoznavanje delovanja drugih skupin odraslih skavtov, vendar so v delovnih skupinah začrtali tudi smernice za nadaljnje organiziranje odraslih skavtov v Sloveniji.

Zaključki srečanja so bili:

  • potrebno je povezovanje skupin odraslih skavtov,
  • odraslo skavtstvo v Sloveniji potrebuje tudi organizirano obliko,
  • potrebno je dati vsebino odraslemu skavtskemu gibanju.
Na srečanju se jim je pridružila tudi Metka Kastelic, ki jo je ZSKSS imenovala za koordinatorko za ustanovitev odraslih skavtov Slovenije.

Posvet na o odraslem skavtstvu na Brezovici

Bratovščina Brezovica je na pobudo Metke Kastelic 29. januarja 2000 organizirala "Posvet o odraslem skavtstvu". Na posvetu so se zbrali predstavniki skupin odraslih skavtov iz cele Slovenije. Namen posveta je bil začetek postopka za ustanovitev organizacije odraslih skavtov.

Predstavniki skupin odraslih skavtov so sklenili, da bodo odrasli skavti v Sloveniji imeli svojo organizacijo. Predvsem zaradi nevmešavanja v delo ZSKSS in zaradi drugačnih načinov delovanja odraslih. Udeleženci so se zavzeli za močno povezanost z ZSKSS in za tesno sodelovanje obeh organizacij.

Udeleženci posveta so izvolili desetčlanski iniciativni odbor za ustanovitev organizacije odraslih skavtov v Sloveniji v sestavi:

Metka Kastelic, predsednica; Aleš Čerin, podpredsednik; Rudi Dolgan, tajnik; Marija Lovšin, finančnica; Janez Kobal, duhovni asistent; Tone Lesnik, član; Sandi Trnjar, član; Ana Fajdiga, članica; Jože Tavčar, član; Jože Kušar, član; Peter Repovž, član.

Delegati na posvetu so iniciativnemu odboru zaupali naslednje naloge:

  • priprava statuta organizacije,
  • registriranje na upravni enoti,
  • priprava in sklic ustanovne skupščine.

Posvet na Brezovici je bil temeljni kamen, ki je odraslo skavtstvo v Sloveniji postavil v okvire uradne organiziranosti.

Iniciativni odbor je v letu svojega delovanja pripravil potrebno gradivo za ustanovni zbor Odraslih skavtov Slovenije, poleg tega pa je pomagal pri delovanju skupin odraslih skavtov po celi Sloveniji.

Ustanovni zbor ZBOKSS

Iniciativni odbor je pripravil tudi vse potrebno gradivo za Ustanovni zbor Odraslih skavtov Slovenije - Zvezo bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, ki je bil 31. marca 2001 v Postojni - na 11. obletnico ustanovitve ZSKSS. Bratovščina Postojna je prijazno sprejela zahtevno organizacijo ustanovnega zbora.

Na ustanovnem zboru se je zbralo 70 predstavnikov bratovščin odraslih skavtov iz vse Slovenije. Našemu vabilu so se odzvali tudi gostje iz Furlanije Julijske krajine in Trsta, veseli pa smo bili tudi navzočnosti koprskega pomožnega škofa msgr. Jurija Bizjaka. Udeležence ustanovnega zbora je pisno pozdravil tudi Niels Rosenbom, predsednik ISGF (International Scout and Guide Fellowship).

Izvoljeni predstavniki bratovščin (registriranih in tistih v postopku registracije) so na ustanovnem zboru opravili temeljno delo pri ustanavljanju Odraslih skavtov Slovenije.

Po duhovni misli Janeza Kobala in pozdravnih govorih gostov so predstavniki bratovščin:

  • sprejeli Pravila Odraslih skavtov Slovenije - Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov,

  • izvolili vodstvo novo nastale organizacije: Aleš Čerin, načelnik; Vlasta Kovič, podnačelnica; Matjaž Maležič, tajnik; Uroš Primc, poverjenik za program; Aleksander Trnjar, poverjenik za finance in gospodarstvo; Alenka Vodopivec, poverjenica za mednarodne odnose; br. Primož Kovač, generalni duhovni asistent.

Predstavniki treh bratovščin (Novo mesto, Postojna, Ljubljana - Štepanja vas), ki so bile v tistem času uradno registrirane kot društva, so podpisali pogodbo o ustanovitvi zveze društev.

V letih od ustanovitve naprej ...

Odraslo skavtsko gibanje raste, postaja vedno bolj aktivno in družbeno dejavno. Trenutno nas je okoli 300 dejavnih odraslih skavtinj in skavtov v 19 bratovščinah po vsej Sloveniji.

Smo nacionalna organizacija odraslih skavtov v Sloveniji in dejavni člani ISGF (mednarodne bratovščine odraslih skavtinj in skavtov).