Adam in Eva

Kadar beseda nanese na Adama in Evo, običajno najprej pomislimo na njun greh. Vendar to ni vse, kar je Sveto pismo zapisalo o prvih starših, oziroma tudi o prvem zakonskem paru. Najprej o njima spregovori 2. poročilo o stvarjenju, to je 2. poglavje 1. Mojzesove knjige. Poskušajmo znova obnoviti, kako je prišlo do tega zakonskega para.

Ne da bi gledali v Sveto pismo, naj eden začne pripovedovati o nastanku tega zakonskega para, drugi ga dopolnijo, tudi s podrobnostmi.

Preberimo ta odlomek (1 Mz 2,18-25). Med poslušanjem naj bo vsak pozoren na to, kaj bo pritegnilo njegovo pozornost. Morda bo to kakšna beseda, kretnja ali razpoloženje določene osebe.

Povabljeni vsi, da bi povedali, kaj ste slišali v tem odlomku. Po možnosti naj vsak pove, pri čem se je zaustavila njegova misel, lahko doda svoje razmišljanje.

Na začetku opisanega odlomka najprej nastopi Bog, ki ima svoje načrte in namene. Hoče, da bi si Adam našel »pomočnico«. Adam najprej pregleduje vsa ustvarjena živa bitja. S tem je tako zaposlen, da se niti ne zaveda, da istočasno odrašča tudi za novo raven odnosa. Ob koncu svojega dela je le začutil, da mu nekaj manjka. Ko se pred njim pojavi Eva (Bog jo je pripeljal k človeku), mu v trenutku postane vse jasno. »To je tisto bitje, po katerem sem hrepenel.« Adamovo veselje pokaže na pomembnost trenutka, ko spoznaš svojega življenjskega sopotnika.

Povabljeni tisti, ki ste poročeni ali imate dekle ali fanta, da bi spregovorili o trenutku, ko ste spoznali (prvič videli) svojega moža, ženo, fanta, dekle; ali ko ste se prvič zavedali, da bi ta oseba lahko to bila. Ko se danes ozirate nazaj na ta trenutek, koliko lahko rečete, da ti ga/jo je Bog nastavil?

Duhovno misel zaključite z molitvijo desetke »ki je Svetega Duha poslal« za mlade, ki si iščejo življenjske sopotnike, da bi bili pozorni na to, koga jim bo Bog »nastavil«.

br. Primož Kovač