Maj 08 - Stvarstvo in družina

V tem pomladanskem času smo priča, kako se narava prebuja in kipi v novem življenju. Polno je zelenja, cvetja, prijetnih vonjev, novih glasov. Ne moremo se izogniti 6. skavtskemu zakonu: skavt-inja spoštuje naravo in v njej vidi Božje delo.

Ko se kot odrasli skavti oziramo na skavtske zakone, bi lahko ta zakon dopolnili takole: Skavt-inja spoštuje naravo, v njej vidi Božje delo in priložnost za graditev svoje družine.

Narava daje družini veliko priložnosti za skupna doživetja. Začnemo lahko pri preprostem izletu, sprehodu v naravo. Tudi za piknik si poiščemo prijeten kraj v naravi, obrežje reke, jaso, …

Takšna oblika srečanja z naravo omogoča močan družinski dogodek. Lepota narave, njena umirjenost prevzame vsakega člana družine in to prenaša tudi v odnose do drugih. V naravi smo drug do drugega drugačni kot v zaprtem ali urbanem prostoru.

Nadgradnja preprostega sprehoda je zahtevnejši izlet, kjer je potrebno zavestno vložiti tudi več svojega napora: na primer osvojitev vrha neke gore, doseči določen cilj na pohodu ali kolesarjenju, večdnevno taborjenje. Narava zna biti do človeka tudi zahtevna. S tem se intenzivneje srečujem sam s seboj, poklican pa sem tudi k večji pozornosti do bližnjega. Kako gre sopotniku, potrebuje pomoč? Na koncu pride še krona: napor je poplačan z uspehom (osvojitev vrha), občudovanjem lepote in delitvijo veselja z drugimi.

Narava se zna tudi maščevati. Kadar gre človek predaleč v odnosu do narave, jo izziva preko določene mere, se narava s svojimi zakoni obrne proti njemu, ga rani, poškoduje, celo umori. Že navaden padec, ker ti je spodrsnilo, je neprijeten, pa so le hlače umazane. Težje so izkušnje, ko je prišlo do trajnejših poškodb (zlom noge, ugriz živali) vse do tistih dogodkov kot je bila vest: planinca zmrznila, ker nista imela primerne opreme. V to raven nepravilnega odnosa do narave spada tudi onesnaženost, ki jo povzroča človek. Končno je zaradi tega ogrožen človek sam. Tako nas narava prisili, da z njo ravnamo z občutkom. Z enakim občutkom je potrebno graditi tudi medsebojne odnose.

Pogovor: podelite si med seboj izkušnje, kako kot družina zahajate v naravo. Kaj vas k temu nagiba?

Po pogovoru:
O odnosu do narave nam ima veliko povedati sv. Frančišek Asiški. Tako globoko je živel 6. skavtski zakon, da je vsako ustvarjeno stvar imenoval svojo sestro, svojega brata. Duhovno misel zaključite s pesmijo: O moj Gospod, bodi zahvaljen; ali Res je prijetno; ali Hvala ti, o moj Gospod; ali Za nebo pred teboj;
ali preberite naslednjo Frančiškovo molitev:

Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
Tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
In nihče ni vreden tebe imenovati.

Hvaljen, moj Gospod,
Z vsemi tvojimi stvarmi,
Posebno s soncem,
Velikim bratom,
Ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari,
Tebe, Najvišji, odseva.

Hvaljen, moj Gospod,
V sestri luni in zvezdah;
Ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.

Hvaljen, moj Gospod,
V bratu vetru in zraku,
V oblačnem in jasnem,
Sploh vsakem vremenu,
S katerim ohranjaš svoje stvari.

Hvaljen, moj Gospod,
V naši sestri vodi;
Mnogo koristi ponižna, dobra in čista.

Hvaljen, moj Gospod,
V našem bratu ognju,
V katerem nam noč razsvetljuješ;
Lep je in vesel in krepak in močan.

Hvaljen, moj Gospod,
V naši sestri zemlji,
Ki nas kakor mlati hrani in nam gospodinji
In prinaša različno sadje
In pisane rože z zelenjem.

Hvaljen, moj Gospod,
V onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo
In prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,
Zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.

Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
Ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
A blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
Zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
In zahvaljujte se mu
In služite mu v veliki ponižnosti.

br. Primož Kovač