Po treh krepostih, ki so nam podarjene (vera, upanje in ljubezen), bodo sledile še štiri kreposti: razumnost – modrost, pravičnost, srčnost in zmernost. Nekatere od njih pa v sebi združujejo še druge kreposti. Te kreposti se imenujejo pridobljene ali tudi moralne kreposti. Njihova skupna značilnost je, da si jih človek pridobi s svojim prizadevanjem. Njihova vloga pa je, da usmerjajo naše delovanje, ob njih se odločamo, kaj bomo naredili, kaj bomo pustili, …
Ljubezen je beseda, ki jo uporabljamo zalo pogosto, kaj z njo hočemo povedati, pa je cela kopica sporočil. Osredotočimo se na dva vidika ljubezni, ki nimata raznih izkrivljenih pomenov, sporočil.
Vsak človek nosi v sebi globoko hrepenenje, da bi mu bilo dobro. To dobro vidimo v zelo različnih stvareh: zdravje, razumevanje v družini, uspeh, sreča (srečno potovanje, srečno izpeljano praznovanje, srečno opravljena operacija, …), pridobitev določene koristi (zadetek na loteriji, zmago v tekmovanju, dobro letino). Naštete stvari se tičejo našega zemeljskega življenja. Ljudje vere pa imamo usmerjen pogled tudi preko zemeljskega, v večnost. Tudi za to, kar nas čaka tam, si želimo, da bi nam bilo dobro.
Prve tri kreposti: vera, upanje in ljubezen, imenujemo tudi podarjene kreposti. So dar. Preprosto jih v sebi odkrijem. Na svoj način se mi zgodijo. Nihče me ne more prisiliti v te kreposti: tako da bi veroval, kakor da bi ljubil, kakor da bi upal. Najprej se ustavimo pri veri. Marsikdo za sebe pravi, da…
Temelj skavtovega življenja so tudi kreposti. Pri obredu obljub posebej naštejemo tri: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Ne bomo se ustavili samo ob teh treh, pač pa jih bomo v letošnjih duhovnih mislih našteli nekaj več, te tri pa bodo vsaj s svojo vsebino vključene mednje ali pa se bodo pojavile s kakšnim sorodnim imenom.
Potem ko smo si zadnjič ogledali Marijo kot voditeljico, se tokrat ozrimo še na Jezusa, tudi s pozornostjo, kakšen voditelj je bil. Opozoriti moram, da glavni namen Jezusovega delovanja ni bil ustanovitev neke skupnosti, ki bo dobro organizirana in je zanjo potrebno dobro vodstvo. Če bi se ozrli na konec njegovega zemeljskega življenja, bi…
Naslov zveni nekoliko nenavadno, saj Marijo poznamo pod raznimi drugimi vlogami. Ali lahko nanjo gledamo tudi kot na voditeljico? Njeno udejstvovanje je bilo zaokroženo z družino, udeleževala se je še verskega življenja Judov, kjer pa ni mogla imeti neke dejavnejše vloge. Zato pa jo lahko opazujemo, kako je »vodila« svojo družino. Vsaka družina potrebuje…
Tokrat se srečujeta »stari« in »novi« IO. Prvi zaključujejo svojo službo, drugi pričenjajo svoje služenje združenju, smo pa še nekateri, ki bomo služenje nadaljevali. A tudi za nas je to nov začetek. Vsak začetek je pomemben. Pri tem ne smemo pozabiti na pomembnost, ki sem jaz sam-a. Atlet, ki stoji na startni črti proge,…
V tej duhovni misli želim svtopisemsko pokazati na službo voditelja. Kljub temu, da se v njih pojavi hrepenenje po svobodi, se to ne uresniči tako dolgo, dokler jim Bog ne postavi voditelja, to je Mojzesa in Mojzes ob sebi takoj vzpostavi vodstveni aparat. Ni bil sam, ob sebi je imel še brata Arona in skupaj sta delovala kot vodstvo Izraelcev. To je pripeljalo do tega, da so Izraelci zapustili Egipt in se napotili proti svoji, obljubljeni, deželi.
S službo vodenja je povezana tudi trdnost voditelja. Je kakor temelj hiše, na katerem ta hiša stoji. S trdnostjo voditelja je naprej povezano zaupanje: v koga voditelj zaupa? V ospredju so najprej njegove – njene sposobnosti.
Vsak je sposobnosti prejel za to, da z njimi služi, da s svojimi sposobnostmi prihaja naproti drugemu, na primer voditelj – voditeljica prihaja naproti bratovščini ali celotnemu združenju.