Potem ko smo si zadnjič ogledali Marijo kot voditeljico, se tokrat ozrimo še na Jezusa, tudi s pozornostjo, kakšen voditelj je bil.

Opozoriti moram, da glavni namen Jezusovega delovanja ni bil ustanovitev neke skupnosti, ki bo dobro organizirana in je zanjo potrebno dobro vodstvo. Če bi se ozrli na konec njegovega zemeljskega življenja, bi ga lahko presodili kot polomija. Kaj je zapustil po treh letih zavzetega javnega delovanja? Na zunaj gledano: množica, ki je še na »cvetno nedeljo« navdušeno vzklikala: Hozana, je pet dni kasneje kričala pred Pilatovo palačo: Proč z njim! Križaj ga! Njegovi tesnejši spremljevalci – apostoli, so se razbežali. Pod križem je bil le Janez, vsi drugi so se poskrili; eden od teh ga je celo izdal, eden zatajil. Ni bilo sledu o kakšni organizaciji, ki bi nadaljevala njegovo delo. 

Kaj nam torej lahko pove Jezus o vodenju?

Pa vendar je Jezus zapustil za seboj močno dogajanje, ki traja že vseh 2000 let, v tem času se je zgodilo veliko plemenitega in veliko kriz. Še vedno pa velja, da te Cerkve vrata podzemlja ni bodo premagala (prim. Mt 16,18). 

1. Najpomembnejše o vodenju je Jezus spregovoril na koncu, ob slovesu po zadnji večerji. Svojim učencem je zagotovil, da bo poslal drugega Tolažnika, Duha resnice, ki jih bo o vsem poučil in spomnil vsega (prim. Jn 14,16.26). Pokazal jim je, kdo naj bo njihov pravi učitelj in kdo jih bo usmerjal pri njihovem poslanstvu, za katerega jih je izbral. Njihovo pozornost je usmeril k Bogu, od kogar prihaja moč, modrost, vednost, pravi svèt in še preostali darovi Svetega Duha. Pri njem naj iščejo navdih in trdnost za svoje vodenje.

2. Jezus se je ukvarjal z velikimi množicami. Te je poučil, mnoge med njimi ozdravil, nato pa jih pustil. Z manjšo skupino, ki jih je imenoval apostole, pa se je ukvarjal še posebej. Te je izbral, da bodo enkrat samostojno opravljali svojo voditeljsko službo, nekakšni posredniki med njim in množico. Kako se je ukvarjal z njimi?
* Najprej si jih je izbral (prim. Lk 6,13). Ne more oziroma zmore biti vsak voditelj.
* Omogočil jim je izkušnjo, zato so hodili z njim ves čas (prim. Jn 1,29)
* Še posebej jih je poučeval, jim razlagal pomen prilik, npr. priliko o sejalcu in semenu (prim. Mt 13,10 sl.)
* Usposabljal jih je tudi praktično in jim zaupal – po dva in dva je pošiljal oznanjat (prim. Mr 6,7-13)
* Odkrival je, kdo lahko prevzame še posebne naloge, npr. Peter (prim. Mt 16,18; Jn 21,15 sl.)
* Ko je zapazil, da je med njimi nekaj, kar ni dobro, jih je svaril – Jakob in Janez se zanimata za položaj na Jezusovi desnici in levici, ostali jima zavidajo (prim. Mr 10,35-45)

3. Jezus je do izbranih apostolov gojil poseben odnos. Tega je najbolj razkril pri zadnji večerji, ko jim je umil noge (prim. Jn 13,3-15). Sam kot njihov voditelj, je po eni strani ohranjal avtoriteto – učitelj, istočasno je hotel biti njihov služabnik. 

Verjetno ne bo težko teh Jezusovih potez najti tudi v skavtskem vodenju.

br. Primož, Miroljubni Grizli, GDA