5

Iz dnevnika skavta Petra: Ta konec tedna sem se odločil, da ga bom preživel v hribih. Kogar sem povprašal, če bi šel z menoj, je imel neko opravičilo. Tako sem izbral krožno pot. Prvi dan se bom povzpel na Komno, od tam proti dolini triglavskih jezer. Naslednji dan se bom preko Komarče vrnil nazaj v Bohinj, kjer me bo čakal avto.
Okoli koče pri slapu Savica je bilo polno avtomobilov. Začel sem se po gozdni poti vzpenjati proti Komni. Izbral sem tempo, ki mi je najbolj ustrezal. Kmalu me prehitita dva mlada fanta. Samo švignila sta mimo mene. Nato sem tudi sam dohitel starejši par, ki je kar pogosto delal postanke. Ni bilo videti, da bi imela cilj, do kje bosta tisti dan prišla. Pozdravili smo se, izmenjali še nekaj besed in sem odšel naprej. Naslednji, ki sem jih dohitel, je bila družina s tremi otroki. Otroci so bili zvedavi in jih je zanimalo veliko stvari, ki so jih našli na poti. Vskočil sem s prvo razlago. Nekaj stavkov smo si izmenjali s staršema in nato je sledila že nova razlaga otrokom. Potem sta me ogovorila znova starša in se zanimala, kdo sem, zakaj toliko vem o stvareh v naravi. Pa zopet otroci in že smo hodili skupaj. Dohiteli smo še eno družino, ki pa se je soočala s pomanjkanjem volje pri otrocih. Starši so se zapletli v pogovor, otroci prve družine pa so že sporočili otrokom druge, da stric veliko ve. In se je družba še povečala. Tako smo skupaj prišli do koče na Komni. Tam so se naše poti razšle, saj sta obe družini šli nazaj, jaz pa naprej. Pot po planini proti dolini Triglavskih jezer je bila bolj samotna. Še vedno pa sem v glavi nosil obe družini. Zvečer sem našel miren kotiček, ne daleč od koče pri Triglavskih jezerih. Še vedno mi je misel uhajala k družbi tistih dveh družin in se čudil tako lepemu pripetljaju. Mojo pozornost je pritegnila čudovita narava in ko so je z mrakom na nebu prižgal roj zvezd, sem bil očaran. Naenkrat sem začutil, da nisem sam, da je ta tišina polna Navzočnosti. Kar sama mi je prišla iz srca hvalnica: kako čudovit si, moj Bog.

Značilnost skavtskega potovanja je, da imamo sopotnike. V bratovščini imamo brate in sestre, ki imajo različne kondicije, pa tudi vztrajnost. Vsi pa se trudimo, da bi bili pozorni tudi na skrivnostnega sopotnika, Boga. Ob naših izhodih, taborih pa smo srečali tudi vrsto drugih ljudi, ki bi jih morda brez skavtov nikoli ne srečali.

Za pogovor:

Kaj mi pomeni, da prav mi sestavljamo našo bratovščino?

Kdaj sem posebej doživel Božjo bližino?

Kateri ljudje, ki smo jih srečali na naših skavtskih poteh, se še vedno z veseljem spominjam?