7

Prišli so vroči julijski dnevi in z njimi datum našega poletnega tabora Bratovščine odraslih skavtov in skavtinj Šentjur. Tokrat smo se odpravili v Haloze, v Podlehnik, v Dom duhovnih vaj pri cerkvi Svete Trojice na Gorci.

Podali smo se na pot, polni zaupanja v Gospoda, da nas napolni s svojimi milostmi za tukajšnje in večno življenje. Da nas telesno, duševno in duhovno okrepi in nam pomaga živeti  besede Božje postave: » Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso svojo dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« Bodi usmiljen.

 »Pojdi in ti delaj prav tako!«, je rekel Jezus nekemu učitelju postave v priliki o usmiljenem Samarijanu.( Lk, 10, 25-37)

To pa sta bila  tudi tema in geslo našega letošnjega tabora, ki je trajal od 8. do 10. julija.

Dom v Podlehniku, kamor smo prispeli v popoldanskem času, vodijo ptujski minoriti in so njegovi lastniki že 200 let. Tu sta nas pričakala  vedno nasmejani župnik, pater Andrej Sotler in kuharica Mihaela.  S  svojo iskrenostjo in prijaznostjo sta nam otoplila prostor duhovnih vaj v pravi dom, kjer  smo preživeli tri  lepe, duhovno bogate dneve , polne veselja in občudovanja naravnih  haloških lepot .

Svoje  telesne  moči smo si krepili s kopanjem v ptujskih termah ; svoj um  pa  bistrili  z obiskom  minoritskega  samostana na Ptuju.  Pater Danilo Holc  nam je s svojim bogatim znanjem  in retoričnim  izkustvom  pripovedovalca  predstavil  in pokazal mnoge zanimivosti minoritskega samostana,  še posebej  bogastvo njihove knjižnice, ki se ponaša z originalom Trubarjevega prevoda Svetega pisma iz leta1555.

Že prvi dan, v popoldanskih urah,  nas je film, z naslovom Veruješ ?, s svojim globokim sporočilom,  popeljal v tematiko letošnjega tabora.

Razgrnil nam je paleto akcijsko nepovezanih ljudi, ki v večjem mestu, v svojem vsakdanjem življenju , vsak po svoje,  iščejo  smisel življenja. Eden vidi svoje izpopolnjenje kot bolničar  v  pomoči bližnjemu , drugi kot ulični oznanjevalec evangelija,  tretji kot vagabund.   Mnogi  pa se zatekajo v  dobičkonosno  delo, kjer so  hladni razlagalci zakonov, ki za svojo kariero obidejo vso človečnost. Prvi verujejo in zaupajo v Vsemogočnega Boga, ki osmišlja njihovo delo. Medtem  ko drugi dvomijo Vanj, v Njegovo brezpogojno ljubezen,  ga tretji ne priznavajo, in ateistično  prisegajo le  na  materialno.

Vse pa združi na nenavaden način huda prometna nesreča,  ki stvari postavi na pravo mesto: ne po človeško , ampak po Božje.  Smisel življenja se udejanji  v  posameznikovi dobroti, v njegovem sočutju in izkazovanju  usmiljenja pomoči  potrebnim, ki so na preizkušnji  telesnega ali duhovnega preživetja.  Dejavna ljubezen do bližnjega  jih med seboj poveže in osmisli njihovo tuzemsko življenje. Več ko dajejo, več prejemajo.

Njihovo vodilo so  postale  izrečene Jezusove besede :« Pojdi in ti delaj prav tako!«(lk,10,25-37). Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.

V nadaljnjih dveh dneh  smo, tudi v naši bratovščini , vsak zase in  vsi skupaj, v  molitvi, meditacijah in izkustvenih  delavnicah, spoznavali vrednost  sočutne  ljubezni do bližnjega, ki je odsev Božje milosti na zemlji.

 Še  posebej smo to izkusili v nedeljo,  pri sveti maši in po njej, ko smo se   s hvaležnostjo poslovili od našega gostitelja , gospoda župnika,  Andreja Sotlerja, ki je prav ta dan praznoval deset let svojega mašniškega posvečenja. V spomin nam je podelil podobice s svojim novomašniškim geslom: »V Gospoda zaupam.«(nadškof Anton Vovk).

 Z zaupanjem Vanj, v Gospoda, našega Boga, smo pozno popoldan krenili še na Ptujsko goro, kjer smo z litanijami Matere Božje  počastili Njo,  ki je mati  usmiljenja vseh nas.

Hvaležni za vse doživeto, smo se blagoslovljeni  vrnili domov.

Še posebej  hvala naši  skavtski  vodji, Jadranki ,  ki je izvedla ta nepozabni tabor. S  svojo strokovnostjo in občutkom do  bližnjega je  neutrudno  skrbela za vse nas. Z živo in dejavno vero je uresničila  uvodno sporočilo tabora:

»Zaupaj  V Gospoda, svojega Boga! Ljubi ga! Ljubi tudi svojega bližnjega kakor samega sebe. Bodi usmiljen«.

Torej:« Pojdi in ti delaj prav tako!«,  bi rekel Jezus tudi danes nam. In  svet bo lepši.

Tekst: Zora Ketiš, Sočutna mravlja

Fotografije: Arhiv Bratovščine Šentjur